SVET JE OBSTAL, KAJ PA TI? 

Čeprav se pogledi ljudi na trenutno situacijo zelo razlikujejo, se lahko vsi strinjamo, da je svet obstal. #ostanidoma je preplavil naše socialne kanale in medije, ki trenutno ostajajo edini kontakt z zunanjim svetom. Karantena je naša zmožnosti, s katero lahko doprinesemo k preprečitvi širjenja virusa, zato moramo tak ukrep spoštovati! Pomembno pa je zavedanje, da ima lahko tudi karantena negativne posledice na naše zdravje, v kolikor ne ukrepamo primerno. 

Če se bomo (samo) izolirali in pozabili na svoje telesno in duševno zdravje, bomo aktivno vplivali na padec imunskega sistema, telesne energije in moči ter splošnega počutja. Vse to bi povzročilo še daljše in težje okrevanje od trenutne krize.

Predstavljam tri načine, s katerimi lahko, kljub karanteni, vzdržujete telesno kondicijo in vplivate na svoje duševno zdravje: 

  1. GIBANJE

Za večino ljudi gibanje v normalnih pogojih predstavljajo vsakodnevne aktivnosti, kot so na primer: hoja v službo, gibanje na delovnem mestu, športne aktivnosti po službi, večerni sprehod s prijatelji itd. Z dnevnimi opravili lahko na ta način zadostimo dnevni potrebi telesa po gibanju in porabi kalorijskega vnosa. 

Karantena je v trenutku izbrisala vse redne aktivnosti iz našega dne. Če se ne bomo prilagodili na trenutno situacijo in v svoj dan načrtno dodali nove aktivnosti, bomo obstali. Obstalo pa nebo samo naše telo, temveč tudi naš um. Gibanje namreč našim možganom signalizira, da se premikamo in napredujemo. 

KAKO OSTATI AKTIVEN: V sklopu trenutnega 10 dnevnega  #stayactive izziva, vsak dan na socialnih omrežjih objavljam vadbene rutine, ki jih lahko izvajate v domačem okolju. Izbral sem kombinacijo vaj, ki imajo pozitivne učinke na dihanje, mišično ravnovesje, telesno držo, hrbtenico, sproščenost in telesno energijo. Vadbe najdete na tej povezavi.
  1. DODATEN VNOS VITAMINA D 

Eden od največjih problemov, vsaj v današnjem okolju in v našem geografskem pasu, je zagotovo pomanjkanje vitamina D. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za pandemijo pomanjkanja vitamina D. Posledice pomanjkanja so tako psihične kot fizične, saj velja vitamin D za najpomembnejši regulator aktivnosti imunskega sistema. 

KAKO GA NADOMESTIMO?

Vitamin D3 najdemo le v hrani, kot so mastne ribe (losos, sardine, tun), ribje olje, rumenjak, telečja jetrca in mlečni izdelki. Za razliko od drugih vitaminov lahko vitamin D naše telo tvori samo pod vplivom UV-žarkov iz holesterola v koži. V večini primerov Vitamina D ne zaužijemo dovolj s hrano ali preko sonca, zato se ga priporoča nadomeščati v obliki prehranskih dopolnil. 

Vir: https://www.healthline.com/nutrition/vitamin-d-deficiency-symptoms

  1. (PRE)OBLIKOVANJE RUTIN

Neprestano spremljanje negativnih novic, nas lahko hitro privede v začaran krog duševne napetosti in nesigurnosti. Poiskati moramo način, kako bomo v trenutnem času svojemu telesu dali občutek urejenosti, produktivnosti ter tako spodbudili našo kreativnost. To lahko preprosto naredimo z (pre)oblikovanjem in vpeljevanjem kakovostnih rutin v naš vsakdan.

KAKO VPELJEMO NOVO RUTINO?

  • preoblikovanje obstoječih rutin je lažje kot vpeljevanje novih,
  • napišite dnevne aktivnosti,
  • združite aktivnosti, ki imajo isti cilj, v časovne okvirje,
  • določite cilj posamezne rutine – naemen zakaj jo izvajate,
  • določite kdaj v dnevu boste rutino izvajali,
  • držite se vašega načrta – rutine. 

Raziskave poročajo, da potrebujemo v povprečju 21 dni za preoblikovanje nove rutine v navado, zato pri uvajanju bodite vztrajni!  

Primeri rutin, ki jih kot strokovnjaki na področju zdravja lahko priporočamo, so: 

  • rutina telesne aktivnosti – priporočamo kombiniranje različnih vadbenih tehnik, ki vplivajo na mišično zmogljivost, gibljivost, stabilnost sklepov in koordinacijo. Ideje lahko najdete na socialnih kanalih Smartphit.
  • rutina meditacije – na ta način boste pridobili kontrolo vaših misli, s tem pa večji občutek kontrole nad dogajanjem. Vašo trenutno razpoloženje ne bo več odvisno samo od zunanjih faktorjev – novic, medijev itd. 
  • rutina spanjako nimamo zunanje obveze po vstajanju ob določeni uri, se rutina spanja hitro poruši. Spremenjen ritem zraven utrujenosti vpliva tudi na večjo vzdraženost, zmanjšan imunski sistem in pomanjkljivo koncentracijo. Težimo k 7.-8. uram spanje, tako da zaspimo in se zbujamo ob približno istem času. 

Pripomorimo k čim hitrejšemu izboljšanju stanja ter #ostanimodoma, vendar pazimo, da ne obstanemo tudi sami.  Ta čas izkoristimo za “reorganizacijo” naših aktivnosti in naše telo tako pripravimo na vse izzive, ki jih to obdobje (še) prinaša. 

Tim Gumilar, fizioterapevt